Pavao Markovac was a musicologist, publicist, critic, political agitator, organizer, and a prominent member of the so-called Croatian left intelligentsia between the two World Wars. His extremely rich political and artistic work within the labor movement regularly, however, remained outside the narrow focus of scholarly debates. To illustrate, Nataša Leverić Špoljarić in the text “Pavao Markovac (1903–1941) – a musical enlightener between two world wars (on the 80th anniversary of his death)” (sic!) almost completely bypasses this part of his work, citing it only as a biographical episode, while other aspects of his work are elaborated in more detail. The reasons for omitting this key aspect still wait to be investigated, but it would not seem wrong to attribute them to historical revisionism, which casts a shadow on many fields and many depictions of left-wing artists and cultural workers of the interwar period. In different encyclopedic entries about Markovac there is only a remark that he wrote about music from a Marxist perspective, which does not show the width, complexity and intertwining of his journalistic, political and artistic work, based on the Marxist tradition. This text does not pretend to completely fill this gap, but to re-initiate the debate introduced by Markovac himself, which is, in short, on Marxist interpretations of music, its production, reception and, finally, it’s role in the society.
Preberi več “Domagoj Kučinić: Pavao Markovac in “delavska glasba”: ni za koncertne dvorane, ampak za srečanja in izlete”Mojca Kovačič – Creating Atmospheric Coherence through Commemorative Rituals, Singing Partisan Songs, and Rehearsed (Ustvarjanje atmosferske koherentnosti skozi komemorativne rituale, petje partizanskih pesmi in vadeni afekt)
V reviji Narodnja umjetnost je objavljen članek Mojce Kovačič, Creating Atmospheric Coherence through Commemorative Rituals, Singing Partisan Songs, and Rehearsed Affect (https://hrcak.srce.hr/267009), ki predstavlja vidike afektivne atmosfere v kontekstu obeleževanja dogodkov druge svetovne vojne v postsocialistični Sloveniji. Poseben poudarek je na vlogi partizanskih pesmi pri vzpostavljanju odnosov med preteklostjo in sedanjostjo, ki je obravnavana z vidika izkušenj pevcev podeželskega pevskega zbora. Individualne pripovedi so razkrile notranjo dinamiko doživljanja vsakega pevca med petjem partizanskih pesmi ter vlogo, ki jo imajo pri tem kolektivni spomin, preteklost, zgodovina, politika in osebne pripovedi. Izkušnje pevcev so tudi podlaga za preizpraševanje konceptov koherence v okviru teorije afektivnih atmosfer.
Martin Pogačar – A microphone in a chandelier: How a secret recording sparks mnemonic imagination and affect (Mikrofon v lestencu: Kako skrivni posnetek sproža spominsko imaginacijo in afekt)
V reviji Memory Studies je bil objavljen članek Martina Pogačarja, »A microphone in a chandelier: How a secret recording sparks mnemonic imagination and affect«, v katerem preučuje posnetek stare slovenske zborovske pesmi, Lipa zelenela je, iz časa fašistične okupacije leta 1941. Pri tem posnetek analizira kot temproalni predmet, ki poganja afektivne mnemozgodovine; modulira individualne in kolektivne izkušnje, pričakovanja in interpretacije; in spodbuja mnemonično imaginacijo. Pogačar razpravlja zgodovinskem ozadju pesmi ter tehnični zgodovini posnetka ter, na podlagi tega, o afektivnosti pesmi v nastopih v živo v primerjavi z posredovano izkušnjo v YouTubu. Članek tako prispeva k razumevanju večplastnosti preteklosti in k debatam o preučevanju glasbe in spomina ter zgodovini medijskih tehnologij v kontekstu postsocialističnega spomina.
Radijski pogovor o pesmi Bella Ciao
Poslušajte radijski pogovor o pesmi Bella Ciao, ki ga je naredil Ivan Bradin in Radio Rojc iz Pulja. O nastanku pesme, njenem starem in novem življenju ter političnem potencialu. V pogovoru so sodelovali muzikologinja Nuša Hauser, raziskovalec in glasbenik Dario Marušić, etnomuzikologinja Ana Hofman te ustanovitelj skupine “Kud Idijoti” Sale Veruda.
Emisija je nastala u sklopu projekta Radio na ledu u produkciji Udruge Kontakt i Radio Rojca.
Letno srečanje Ameriškega muzikološkega društva, virtualno, 11.–12. in 20.–21. november 2022
Panel: Občutek moči – soničnost, političnost in afektivni režimi
Fizikalni vidiki glasbe in zvoka ali »vibracijske prakse«, kot pravi Nina Sun Eidsheim (2015), se vežejo na kontekstualizirano fizično izkušnjo, ki izzove afektivni odziv. Ta panel ponovno pregleda definicije »moči« (Walser 1993), v katerih moč izvira iz občutkov nadzora zvoka in premišlja, kako je lahko deljena fizična izkušnja različno občutena in kontekstualizirana skozi perspektivo teorij afekta (Hofman 2015, Massumi 2016) in študij zvoka (Cusick 2006, Daughtry 2015, Tausig 2019), s poudarkom na transformacijskem afektivnem potencialu zvočnega utelešenja (Eidsheim 2015, Hofman 2020, Cox 2016).
Posamezne predstavitve raziskujejo različne načine, na katere vibracijsko-akustične lastnosti glasu ustvarjajo vrste družbene angažiranosti na čustveno HEIGHTENED terenu. V vsaki študiji primera povezujemo kulturne odzive z »afektivnimi režimi«, ki so splošno opredeljeni kot pogosto prekrivajoče se in včasih nasprotujoče si logike kapitala, tehnološkega razvoja, urbanega prostora in upravljanja, ki oblikujejo zvočene razsežnosti sodobnega družbenega življenja (Mankekar in Gupta 2016; Navaro 2019). Obravnavanje afektivnih režimov kot sredstva za analizo nam omogoča, da v ospredje postavimo »telo, katerega telesne procese preoblikujeta logiki kapitala in tehnologije, skratka, ne le telo dela, ampak tudi telo čustev« (Mankekar in Gupta 2016, 38). Študije primerov si zamišljajo oder afektivnih režimov, ki jih vodijo prostorske akustične in utelešene zvočne prakse, in v različnih kontekstih – ekstremistična politika v metalu; afektivno kuriranje pri profesionalnem zborovskem petju; ter uporaba akustike v protestih in skandiranju – pokažejo, kako lahko zvok preplavi, spodkoplje in usmerja moč prek nadzorovanja čustev in utelešenih izkušenj. Te predstavitve predlagajo raaširitev definicije »moči«, kot osnovo za nove načine teoretizacije fizične izkušnje, povezane s političnim kineticizmom prek fizičnosti in afekta. Poleg tega, ob upoštevanju prekrivajočih se in včasih nasprotujočih si logik kapitala, tehnološkega razvoja, urbanega prostora in upravljanja, ki oblikujejo zvočene razsežnosti sodobnega družbenega življenja, raziskujejo komaj opazne razlike med biti močan in čutiti se močan.
Udeleženci:
Eugenia Siegel Conte, Univerza v Kaliforniji, Santa Barbara
Max Z. Jack, Humboldt-Universität zu Berlin
Jillian Fischer, Kalifornijska univerza, Santa Barbara
Diskusantka:
Ana Hofman, ZRC SAZU
Etnomuzikološko društvo, 66. letno srečanje, virtualno, 28.–31. oktober 2021
Povzetek panela: Zakompliciranje »afektivnega dela« v etnomuzikologiji
Etnomuzikologi, ki jih vse bolj zanimajo tako afekti kot tudi oblike glasbenega dela, z izrazom »afektivno delo« označujejo čustvene razsežnosti tega, kar glasbeniki proizvajajo, ne glede na to, ali so za to plačani ali ne. Raziskave o »afektivnem« ali »nematerialnem« delu trdijo, da je produkcija subjektivnosti, zlasti s potrošnjo kulturnih produktov, kot je glasba, ključna za neoliberalno družbeno-ekonomsko organizacijo, kjer se plače služijo z afektivnim delovanjem.
Ta panel ponuja produktivno kritiko »afektivnega dela« in konceptov, na katerih temelji. Natančneje, pri določanju afektivnega dela kot edinstvene oblike dela izraz kaže na delitev med delom, ki vključuje misel in čutenje, ter delom, ki vključuje »samo« telesa, kar reproducira problematično pojmovanje kulture kot »nematerialne«. Poleg tega izraz zamegljuje možnost razprave o razmerju med dejanji, ki povzročajo občutke kot del družbenega pomena, in tistimi, ki (tudi) prinašajo dobiček. Vsaka od prezentacij obravnava odnose med afektom, delom in plačo.
Prva preučuje glasbene in osebne pripovedi o delovni etiki in nezadovoljstvu pandžabskih voznikov tovornjakov, in razkriva, kako vzorci kroženja materialnih dobrin določajo afektivne vzorce; druga se osredotoča na glasbo kot prosti čas skozi konceptualni okvir, ki preizprašuje paradigmo afektivnega dela v postsocialističnem kontekstu; tretji pa preučuje brazilske pogodbenike Spotifyja, katerih urejanje brendiranih seznamov predvajanja vznika iz njihove dolgoletne vpletenosti v neplačano, a izrazito afektivno glasbeno produkcijo. Celoten panel, vključno z diskutantom, ponuja, upamo, kritično razširitev novega prizorišča etnomuzikoloških raziskav.
Udeleženci:
Ana Hofman, ZRC SAZU
Nazaj v prosti čas: delo, razred in vsakdanje petje v postsocialističnem mestu
Davindar Singh, Univerza Harvard
Vožnja na delo: pandžabske pesmi o tovornjakih in etika »prizadetih« delovnih mest
Shannon Garland, Univerza v Kaliforniji, Merced
Delo ustvarjanja razpoloženja: Konkretno delo urejanja za Spotify
AffecTalks // Ian MacMillen / Igrajmo nevarno: pripadnost in izključevanje ter tamburaški sentiment
AffecTalks
Vabimo vas na prvo predavanje v seriji AffecTalks
Ian MacMillen
Igrajmo nevarno: pripadnost in izključevanje in tamburaški sentiment
16. november, 2021, 11:00-12:30
Zoom: https://cutt.ly/qTabLAF
Ian MacMillen bo predstavil svojo zadnjo knjigo Playing It Dangerously (Wesleyan University Press, 2019). Avtor ponuja nov način razumevanja glasbe in rase in pokaže, kako vznikajo strukture pripadnosti in izključevanja, kadar so občutja glasbenikov v nasprotju z njihovimi diskurzi o raznolikosti in vključenosti. Na podlagi terenskega dela na Hrvaškem, v Srbiji, Avstriji in ZDA preučuje afektivno mobilizacijo glasbe onkraj zavestne misli in trdi, da so materialni procesi osrednjega pomena za racializacijo sentimenta v tamburaški glasbi. Praksa medžanrskega prehajanja za Hrvate, Rome in Srbe služi kot prizorišče nasprotovanja in sprave, saj je Hrvaška med vojnami 1990-ih tamburaško glasbo uporabljala kot nacionalni simbol. Knjiga prikaže dialektično dinamiko med afektivnimi in diskurzivnimi odzivi na razlike v slogu igranja in kako zanikanje občutkov na koncu prispeva k privilegiranju ideje tamburašev kot herojskih Hrvatov, čeprav glasba poraja različna etnična, rasna in spolna postajanja.
Ian MacMillen je predavatelj na univerzi Yale in v jesenskem semestru 2021 Fulbrightov štipendist v Bolgariji, kjer predava na Novi bolgarski univerzi. Pred tem je vodil Center za ruske, vzhodnoevropske in srednjeazijske študije na Oberlin College & Conservatory, kjer je poučeval tečaje etnomuzikologije in vzhodnoevropskih študij. Osredotoča se na popularno in tradicionalno glasbo jugovzhodne Evrope in izvaja terenske projekte na vzhodnem Hrvaškem, v Vojvodini (Srbija) in Sofiji v Bolgariji. Poleg monografije o tamburaški glasbi na Hrvaškem (Playing It Dangerously, 2019) je objavljal v publikacijah kot so Ethnomusicology Forum, Ethnomusicology, Hrvatski Tamburaški Brevijar, in Oxford Handbook of Slavic Folklore. Rezultati njegovega trenutnega projekta o glasbi, spominu in pozabljanju bo izšel pri University of Chicago Press.
Serija predavanj AffecTalks je del aktivnosti temeljnega raziskovalnega projekta »Glasba in politika v post-jugoslovanskem prostoru: k novi paradigmi političnosti glasbe na prelomu stoletij« (J6-9365) financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Project team at Loud Memories, Turbo Folks: Mapping Sound, Image and Remembrance in the Post-Yugoslav Space
Two days in mid-September, the 16 and the 17, were an opportunity to hear a number of excellent presentations by a diverse group of researchers at the Loud Memories, Turbo Folks: Mapping Sound, Image and Remembrance in the Post-Yugoslav Space International Symposium September.
The symposium, attended by our project team members, was driven by the desire to engage with the question how images, sounds, and memories (re)invent traditions, histories, and spaces of political intervention? The organisers, the Center for Cultural and Religious Studies, Faculty of Social Sciences, University of
Ljubljana (CPKR, FDV (UL)), and the MGLC – International Centre of Graphic Arts, forwarded the question of what are the cultural dynamics and the affective charges of the post-Yugoslav condition? How do they travel across various media and across the borders of various posttransitional peripheries?
Preberi več “Project team at Loud Memories, Turbo Folks: Mapping Sound, Image and Remembrance in the Post-Yugoslav Space”Tanja Petrović: Od hrupa do glasu Sonični afekt na delu med industrijskimi ruševinami (From Noise to Voice: The Work of Sonic Affect amid Industrial Debris)
On the website https://soundcloud.com/markotadik/sets/13-pieces-for-prvomajska one can listen to the sound installation by artists Marko Tadić and Miro Manojlović “Concrète machines: 13 pieces for Prvomajska”. These sound pieces have been used at the exhibition in the framework of The Second Biennale of Industrial Art in Istria under the title “On the Shoulders of Fallen Giants.” The installation was placed in the cinema hall in Raša, a small mining town, known as the youngest town in Istria: it was built in 1936 and 1937 to be home of miners and their families. The mines were closed only 30 years later, and the town is today just a monument to mining life and labor. The cinema hall also lost its function – its interior is emptied of seats and void of function. It is just one among many empty, ruining buildings in this town, built by Italians during their administration in Istria. The town that was carefully conceptualized to cater the needs of its inhabitants, for a long time already stands still, bond with the past, as a monument to a bygone era, and as a ruin of the imagination of the future that industrialization used to embody.
Mojca Kovačič: “Recording bracelets” a methodological tool for ethnography of affect
The empirical study in which we focus on the affective and emotional potential of music in shaping political collectivities also involves fieldwork at selected communal events, such as official and unofficial commemorations, festivals, protests. In addition to autoethnography, on which researchers of affective and emotional states often base their approach, we are primarily interested in the singing and listening experiences of active participants. Of course, a question immediately came up: How to capture those momentary states or bodily responses to music performance (before, during or after the event)? We wanted to collect data on an individual’s bodily experience, but we didn’t opt for a neuroscientific approach. Namely, we see such an approach as limited, as it often neglects previous experiences or histories of performance and listening involved in “current” bodily reactions (see Martin 2013). However, we don’t deny that a combination of the two would also contribute to our approach.
Preberi več “Mojca Kovačič: “Recording bracelets” a methodological tool for ethnography of affect”