Projekt raziskuje moč glasbe in zvoka v politični mobilizaciji, participaciji in ustvarjanju političnih skupnosti. Projektna skupina se bo osredotočila na odnos med glasbo, zvokom, občutki in afektom kot posebno močnim konceptualnim okvirjem za razumevanje zmožnosti glasbe in političnega delovanja danes. Skozi posebno kombinacijo teoretične in empirične raziskave, projekt prispeva k temeljni rekonfiguraciji razumevanja idej o političnem delovanju v 21. stoletju. Osrednji cilj projekta je pokazati, kako intenziteta senzorične izkušnje kolektivnega poslušanja in izvajanja glasbe omogoča posameznikom in skupinam, da delujejo kot politični subjekti. Teoretično projekt temelji v tako imenovenem »afektivnem obratu«, ki se je pojavil v zadnjih dvajsetih letih kot pomembno rastoče področje raziskovanja v številnih disciplinah, vključno s kulturno teorijo, filozofijo, politično teorijo, antropologijo in psihologijo.
Empirično je naš pristop umeščen v etnografsko tradicijo disciplin etnomuzikologije in antropologije, in poudarja nujen preplet teoretičnega diskurza z etnografskim raziskovanjem. Projektna skupina bo izvedla obširno etnografsko raziskavo kolektivnega izvajanja in poslušanja glasbe kot par excellence primerov produkcije političnega delovanja. Vendar pa študije primera niso omejene na eno samo nacionalno državo (Slovenijo), ampak se v izrazito regionalnem pristopu osredotočamo na območje nekdanje Jugoslavije. Polega tega zbrano gradivo vključuje vrsto drugih primerov kolektivnega poslušanja in izvajanja glasbe, ki jih lahko, kot poseben transnacionalni fenomen, opazujemo po vsem svetu. Ta material je ključen za tri osrednje teme, ki so povezane z razvijanjem novih pojmov političnega delovanja: 1) Politika glasbe onkraj identitete; 2) Politika idealizma in utopije; 3) Samoorganizacija in radikalni amaterizem.
Project aims to develop a more nuanced approach to the study of power of music and sound in political mobilization, participation and building political communities. In doing so, the project team focuses on the relation between music, sound, emotion, and affect, as a particularly potent conceptual framework for understanding the capacities to act politically in the contemporary times. Theoretically, the project is rooted in the so‐called “affective turn” that emerged in the last twenty years as the important growing field of inquiry in many disciplinary fields including cultural theory, philosophy, political theory, anthropology, and psychology. Empirically, our approach is firmly situated within the ethnographic tradition of the disciplines of ethnomusicology and anthropology, and emphasizes the necessity of interweaving theoretical discourse with ethnographic inquiry. Through this peculiar combination of theoretical and empirical research, project contributes to substantial reconfiguring of ideas about political agency in 21 century.
Our case studies are not limited to one nation‐state (Slovenia) but take a decidedly regional approach by focusing on the area of former Yugoslavia. The data includes examples from various collective music performing and listening, which are currently gaining renewed importance worldwide as a specific transnational phenomenon. This material is crucial for the three central themes, all related to developing of new notions of political agency: 1) Politics of music beyond identity; 2) Self-organization and radical amateurism; 3) Politics of idealism and utopia.
