V reviji Narodnja umjetnost je objavljen članek Mojce Kovačič, Creating Atmospheric Coherence through Commemorative Rituals, Singing Partisan Songs, and Rehearsed Affect (https://hrcak.srce.hr/267009), ki predstavlja vidike afektivne atmosfere v kontekstu obeleževanja dogodkov druge svetovne vojne v postsocialistični Sloveniji. Poseben poudarek je na vlogi partizanskih pesmi pri vzpostavljanju odnosov med preteklostjo in sedanjostjo, ki je obravnavana z vidika izkušenj pevcev podeželskega pevskega zbora. Individualne pripovedi so razkrile notranjo dinamiko doživljanja vsakega pevca med petjem partizanskih pesmi ter vlogo, ki jo imajo pri tem kolektivni spomin, preteklost, zgodovina, politika in osebne pripovedi. Izkušnje pevcev so tudi podlaga za preizpraševanje konceptov koherence v okviru teorije afektivnih atmosfer.
Martin Pogačar – A microphone in a chandelier: How a secret recording sparks mnemonic imagination and affect (Mikrofon v lestencu: Kako skrivni posnetek sproža spominsko imaginacijo in afekt)
V reviji Memory Studies je bil objavljen članek Martina Pogačarja, »A microphone in a chandelier: How a secret recording sparks mnemonic imagination and affect«, v katerem preučuje posnetek stare slovenske zborovske pesmi, Lipa zelenela je, iz časa fašistične okupacije leta 1941. Pri tem posnetek analizira kot temproalni predmet, ki poganja afektivne mnemozgodovine; modulira individualne in kolektivne izkušnje, pričakovanja in interpretacije; in spodbuja mnemonično imaginacijo. Pogačar razpravlja zgodovinskem ozadju pesmi ter tehnični zgodovini posnetka ter, na podlagi tega, o afektivnosti pesmi v nastopih v živo v primerjavi z posredovano izkušnjo v YouTubu. Članek tako prispeva k razumevanju večplastnosti preteklosti in k debatam o preučevanju glasbe in spomina ter zgodovini medijskih tehnologij v kontekstu postsocialističnega spomina.
Radijski pogovor o pesmi Bella Ciao
Poslušajte radijski pogovor o pesmi Bella Ciao, ki ga je naredil Ivan Bradin in Radio Rojc iz Pulja. O nastanku pesme, njenem starem in novem življenju ter političnem potencialu. V pogovoru so sodelovali muzikologinja Nuša Hauser, raziskovalec in glasbenik Dario Marušić, etnomuzikologinja Ana Hofman te ustanovitelj skupine “Kud Idijoti” Sale Veruda.
Emisija je nastala u sklopu projekta Radio na ledu u produkciji Udruge Kontakt i Radio Rojca.
Letno srečanje Ameriškega muzikološkega društva, virtualno, 11.–12. in 20.–21. november 2022
Panel: Občutek moči – soničnost, političnost in afektivni režimi
Fizikalni vidiki glasbe in zvoka ali »vibracijske prakse«, kot pravi Nina Sun Eidsheim (2015), se vežejo na kontekstualizirano fizično izkušnjo, ki izzove afektivni odziv. Ta panel ponovno pregleda definicije »moči« (Walser 1993), v katerih moč izvira iz občutkov nadzora zvoka in premišlja, kako je lahko deljena fizična izkušnja različno občutena in kontekstualizirana skozi perspektivo teorij afekta (Hofman 2015, Massumi 2016) in študij zvoka (Cusick 2006, Daughtry 2015, Tausig 2019), s poudarkom na transformacijskem afektivnem potencialu zvočnega utelešenja (Eidsheim 2015, Hofman 2020, Cox 2016).
Posamezne predstavitve raziskujejo različne načine, na katere vibracijsko-akustične lastnosti glasu ustvarjajo vrste družbene angažiranosti na čustveno HEIGHTENED terenu. V vsaki študiji primera povezujemo kulturne odzive z »afektivnimi režimi«, ki so splošno opredeljeni kot pogosto prekrivajoče se in včasih nasprotujoče si logike kapitala, tehnološkega razvoja, urbanega prostora in upravljanja, ki oblikujejo zvočene razsežnosti sodobnega družbenega življenja (Mankekar in Gupta 2016; Navaro 2019). Obravnavanje afektivnih režimov kot sredstva za analizo nam omogoča, da v ospredje postavimo »telo, katerega telesne procese preoblikujeta logiki kapitala in tehnologije, skratka, ne le telo dela, ampak tudi telo čustev« (Mankekar in Gupta 2016, 38). Študije primerov si zamišljajo oder afektivnih režimov, ki jih vodijo prostorske akustične in utelešene zvočne prakse, in v različnih kontekstih – ekstremistična politika v metalu; afektivno kuriranje pri profesionalnem zborovskem petju; ter uporaba akustike v protestih in skandiranju – pokažejo, kako lahko zvok preplavi, spodkoplje in usmerja moč prek nadzorovanja čustev in utelešenih izkušenj. Te predstavitve predlagajo raaširitev definicije »moči«, kot osnovo za nove načine teoretizacije fizične izkušnje, povezane s političnim kineticizmom prek fizičnosti in afekta. Poleg tega, ob upoštevanju prekrivajočih se in včasih nasprotujočih si logik kapitala, tehnološkega razvoja, urbanega prostora in upravljanja, ki oblikujejo zvočene razsežnosti sodobnega družbenega življenja, raziskujejo komaj opazne razlike med biti močan in čutiti se močan.
Udeleženci:
Eugenia Siegel Conte, Univerza v Kaliforniji, Santa Barbara
Max Z. Jack, Humboldt-Universität zu Berlin
Jillian Fischer, Kalifornijska univerza, Santa Barbara
Diskusantka:
Ana Hofman, ZRC SAZU
Etnomuzikološko društvo, 66. letno srečanje, virtualno, 28.–31. oktober 2021
Povzetek panela: Zakompliciranje »afektivnega dela« v etnomuzikologiji
Etnomuzikologi, ki jih vse bolj zanimajo tako afekti kot tudi oblike glasbenega dela, z izrazom »afektivno delo« označujejo čustvene razsežnosti tega, kar glasbeniki proizvajajo, ne glede na to, ali so za to plačani ali ne. Raziskave o »afektivnem« ali »nematerialnem« delu trdijo, da je produkcija subjektivnosti, zlasti s potrošnjo kulturnih produktov, kot je glasba, ključna za neoliberalno družbeno-ekonomsko organizacijo, kjer se plače služijo z afektivnim delovanjem.
Ta panel ponuja produktivno kritiko »afektivnega dela« in konceptov, na katerih temelji. Natančneje, pri določanju afektivnega dela kot edinstvene oblike dela izraz kaže na delitev med delom, ki vključuje misel in čutenje, ter delom, ki vključuje »samo« telesa, kar reproducira problematično pojmovanje kulture kot »nematerialne«. Poleg tega izraz zamegljuje možnost razprave o razmerju med dejanji, ki povzročajo občutke kot del družbenega pomena, in tistimi, ki (tudi) prinašajo dobiček. Vsaka od prezentacij obravnava odnose med afektom, delom in plačo.
Prva preučuje glasbene in osebne pripovedi o delovni etiki in nezadovoljstvu pandžabskih voznikov tovornjakov, in razkriva, kako vzorci kroženja materialnih dobrin določajo afektivne vzorce; druga se osredotoča na glasbo kot prosti čas skozi konceptualni okvir, ki preizprašuje paradigmo afektivnega dela v postsocialističnem kontekstu; tretji pa preučuje brazilske pogodbenike Spotifyja, katerih urejanje brendiranih seznamov predvajanja vznika iz njihove dolgoletne vpletenosti v neplačano, a izrazito afektivno glasbeno produkcijo. Celoten panel, vključno z diskutantom, ponuja, upamo, kritično razširitev novega prizorišča etnomuzikoloških raziskav.
Udeleženci:
Ana Hofman, ZRC SAZU
Nazaj v prosti čas: delo, razred in vsakdanje petje v postsocialističnem mestu
Davindar Singh, Univerza Harvard
Vožnja na delo: pandžabske pesmi o tovornjakih in etika »prizadetih« delovnih mest
Shannon Garland, Univerza v Kaliforniji, Merced
Delo ustvarjanja razpoloženja: Konkretno delo urejanja za Spotify
BASE delovna skupina SIEF (International Society for Ethnology and Folklore): Telesa, afekti, čuti in čustva 3. delavnica v Ljubljani, 4. in 5. junij 2020
BASE delovna skupina SIEF (International Society for Ethnology and Folklore): Telesa, afekti, čuti in čustva
3. delavnica v Ljubljani, bo 4. in 5. junija 2020
Kraj: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Tretja BASE delavnica želi predstaviti raziskave, ki jih opravljajo članice in člani delovne skupine in drugi raziskovalke_ci, katerih raziskave so osredotočene na telo, afekte, čute in čustva.
K sodelovanju vabimo 20-minutne predstavitve znanstvenic_kov iz polja umetnosti, humanističnih in drugih ved, ki se osredotočajo na telesa, afekte, čustva, čute iz različnih vidikov (iz diahrone in sinhrone perspektive, itd.). Posebej pozdravljamo predstavitve, ki se osredotočajo na »kolektivna postajanja” – afektivno politiko v času svetovnih uporov.
Predloge z največ 300 besedami, ki jih spremlja življenjepis z največ 100 besedami, pričakujemo do ponedeljka, 3. februarja 2020 na e-pošto: ahofman@zrc-sazu.si in na basewg@siefhome.org.
Organizator_ke delavnice v Ljubljani :
Dr. Ana Hofman, dr. Martin Pogačar, Teja Komel Klepec (Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU)
Ana Hofman on decoloniality and ethnomusicology
Ana Hofman v debati o dekolonialnosti in etnomuzikologiji z: Naila Ceribašić, Institute of Ethnology and Folklore Research, Zagreb; Regina F. Bendix, Institute for Cultural Anthropology/European Ethnology, Göttingen, Germany; Olga Pashina, State Institute for Art Studies, Moscow, Russia; Timothy Rice, Department of Ethnomusicology, University of California, Los Angeles, USA; Jonathan P. J. Stock, Department of Music, University College Cork, Ireland
Članek je dostopen na tej povezavi.
Ana Hofman – SINGing, SOCIALizing, SELForganizing: An insight into an engaged Viennese music collective
It is the evening of 11 December in Vienna’s 15th district, and I am sitting with Jana, Lejla, and Šarlot, eagerly awaiting the screening of a documentary about a unique community choir on the occasion of its fourth anniversary. We are in Brunnengasse, known as a migrant district of Vienna, at the AU Gallery, which is starting to crowd with men, women, and children of all ages and various ethnicities, all of them warmly greeting each other. In this setting, through the documentary and a public rehearsal that soon began, I became acquainted with a most interesting Viennese singing collective, the 29th of November Choir. Vienna is a city known for its music, and one can expect many different musical networks, organizations, and professional bodies. And yet the choir members, many of whom I met at the documentary screening, do not perceive themselves as musicians at all. Rather, they claim radical amateurism, musical self-education, and self-organization. Why?
Več tukaj.
Alenka Bartulović, Afektivna gostoljubnost: sevdalinka in nove politike solidarnosti v Sloveniji
Konec oktobra je v okviru Erasmus+ učiteljske izmenjave na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Univerzi v Zadru predavala doc. dr. Alenka Bartulović, ki je med drugim govorila o zamišljanju bodočnosti v povojnem Sarajevu in o vlogi glasbe pri antinacionalističnem aktivizmu. V drugem predavanju je predstavila raziskavo o afektivnosti in političnosti bosanske glasbe v Ljubljani.
14. kongres Mednarodne zveze za etnologijo in folkloro (SIEF)
Na 14. kongresu Mednarodne zveze za etnologijo in folkloro (SIEF) z naslovom »Slediti spremembe: Refleksije o spreminjajočem se svetu« (Track Changes: Reflecting on a Transforming World), sta Ana Hofman in Mojca Kovačič v panelu Affect and atmospheres in the ethnographic betweenpredstavili referat z naslovom »Affective politics in a time of political exhaustion: a sonic view« in predstavili projekt GAP. Panel sta organizirali Deborah Kapchan (New York University) and Birgit Abels (Georg August University Göttingen), članici SIEF-ove Delovne skupine Telo, afekti, čuti in čustva (Working Group on Body, Affects, Senses, and Emotions (BASE)).
Več o panelu: https://nomadit.co.uk/conference/sief2019/p/7120
Projektna skupina se je ob tej priložnosti pridružila SIEF-ovi Delovni skupine in tudi sodelovala na sestanku.
Preberi več “14. kongres Mednarodne zveze za etnologijo in folkloro (SIEF)”