Kategorija: konferenca, predavanje, panel

Panel: Občutek moči – soničnost, političnost in afektivni režimi

Fizikalni vidiki glasbe in zvoka ali »vibracijske prakse«, kot pravi Nina Sun Eidsheim (2015), se vežejo na kontekstualizirano fizično izkušnjo, ki izzove afektivni odziv. Ta panel ponovno pregleda definicije »moči« (Walser 1993), v katerih moč izvira iz občutkov nadzora zvoka in premišlja, kako je lahko deljena fizična izkušnja različno občutena in kontekstualizirana skozi perspektivo teorij afekta (Hofman 2015, Massumi 2016) in študij zvoka (Cusick 2006, Daughtry 2015, Tausig 2019), s poudarkom na transformacijskem afektivnem potencialu zvočnega utelešenja (Eidsheim 2015, Hofman 2020, Cox 2016). 

Posamezne predstavitve raziskujejo različne načine, na katere vibracijsko-akustične lastnosti glasu ustvarjajo vrste družbene angažiranosti na čustveno HEIGHTENED terenu. V vsaki študiji primera povezujemo kulturne odzive z »afektivnimi režimi«, ki so splošno opredeljeni kot pogosto prekrivajoče se in včasih nasprotujoče si logike kapitala, tehnološkega razvoja, urbanega prostora in upravljanja, ki oblikujejo zvočene razsežnosti sodobnega družbenega življenja (Mankekar in Gupta 2016; Navaro 2019). Obravnavanje afektivnih režimov kot sredstva za analizo nam omogoča, da v ospredje postavimo »telo, katerega telesne procese preoblikujeta logiki kapitala in tehnologije, skratka, ne le telo dela, ampak tudi telo čustev« (Mankekar in Gupta 2016, 38). Študije primerov si zamišljajo oder afektivnih režimov, ki jih vodijo prostorske akustične in utelešene zvočne prakse, in v različnih kontekstih – ekstremistična politika v metalu; afektivno kuriranje pri profesionalnem zborovskem petju; ter uporaba akustike v protestih in skandiranju – pokažejo, kako lahko zvok preplavi, spodkoplje in usmerja moč prek nadzorovanja čustev in utelešenih izkušenj. Te predstavitve predlagajo raaširitev definicije »moči«, kot osnovo za nove načine teoretizacije fizične izkušnje, povezane s političnim kineticizmom prek fizičnosti in afekta. Poleg tega, ob upoštevanju prekrivajočih se in včasih nasprotujočih si logik kapitala, tehnološkega razvoja, urbanega prostora in upravljanja, ki oblikujejo zvočene razsežnosti sodobnega družbenega življenja, raziskujejo komaj opazne razlike med biti močan in čutiti se močan.

Udeleženci:
Eugenia Siegel Conte, Univerza v Kaliforniji, Santa Barbara
Max Z. Jack, Humboldt-Universität zu Berlin
Jillian Fischer, Kalifornijska univerza, Santa Barbara
Diskusantka: 
Ana Hofman, ZRC SAZU

Povzetek panela: Zakompliciranje »afektivnega dela« v etnomuzikologiji

Etnomuzikologi, ki jih vse bolj zanimajo tako afekti kot tudi oblike glasbenega dela, z izrazom »afektivno delo« označujejo čustvene razsežnosti tega, kar glasbeniki proizvajajo, ne glede na to, ali so za to plačani ali ne. Raziskave o »afektivnem« ali »nematerialnem« delu trdijo, da je produkcija subjektivnosti, zlasti s potrošnjo kulturnih produktov, kot je glasba, ključna za neoliberalno družbeno-ekonomsko organizacijo, kjer se plače služijo z afektivnim delovanjem.

Ta panel ponuja produktivno kritiko »afektivnega dela« in konceptov, na katerih temelji. Natančneje, pri določanju afektivnega dela kot edinstvene oblike dela izraz kaže na delitev med delom, ki vključuje misel in čutenje, ter delom, ki vključuje »samo« telesa, kar reproducira problematično pojmovanje kulture kot »nematerialne«. Poleg tega izraz zamegljuje možnost razprave o razmerju med dejanji, ki povzročajo občutke kot del družbenega pomena, in tistimi, ki (tudi) prinašajo dobiček. Vsaka od prezentacij obravnava odnose med afektom, delom in plačo.

Prva preučuje glasbene in osebne pripovedi o delovni etiki in nezadovoljstvu pandžabskih voznikov tovornjakov, in razkriva, kako vzorci kroženja materialnih dobrin določajo afektivne vzorce; druga se osredotoča na glasbo kot prosti čas skozi konceptualni okvir, ki preizprašuje paradigmo afektivnega dela v postsocialističnem kontekstu; tretji pa preučuje brazilske pogodbenike Spotifyja, katerih urejanje brendiranih seznamov predvajanja vznika iz njihove dolgoletne vpletenosti v neplačano, a izrazito afektivno glasbeno produkcijo. Celoten panel, vključno z diskutantom, ponuja, upamo, kritično razširitev novega prizorišča etnomuzikoloških raziskav.

Udeleženci:

Ana Hofman, ZRC SAZU

Nazaj v prosti čas: delo, razred in vsakdanje petje v postsocialističnem mestu

Davindar Singh, Univerza Harvard

Vožnja na delo: pandžabske pesmi o tovornjakih in etika »prizadetih« delovnih mest

Shannon Garland, Univerza v Kaliforniji, Merced

Delo ustvarjanja razpoloženja: Konkretno delo urejanja za Spotify

BASE delovna skupina SIEF (International Society for Ethnology and Folklore): Telesa, afekti, čuti in čustva
3. delavnica v Ljubljani, bo 4. in 5. junija 2020

Kraj: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Tretja BASE delavnica želi predstaviti raziskave, ki jih opravljajo članice in člani delovne skupine in drugi raziskovalke_ci, katerih raziskave so osredotočene na telo, afekte, čute in čustva.

K sodelovanju vabimo 20-minutne predstavitve znanstvenic_kov iz polja umetnosti, humanističnih in drugih ved, ki se osredotočajo na telesa, afekte, čustva, čute iz različnih vidikov (iz diahrone in sinhrone perspektive, itd.). Posebej pozdravljamo predstavitve, ki se osredotočajo na »kolektivna postajanja” – afektivno politiko v času svetovnih uporov.

Predloge z največ 300 besedami, ki jih spremlja življenjepis z največ 100 besedami, pričakujemo do ponedeljka, 3. februarja 2020 na e-pošto: ahofman@zrc-sazu.si in na basewg@siefhome.org.

Organizator_ke delavnice v Ljubljani :
Dr. Ana Hofman, dr. Martin Pogačar, Teja Komel Klepec (Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU)

Na 14. kongresu Mednarodne zveze za etnologijo in folkloro (SIEF) z naslovom »Slediti spremembe: Refleksije o spreminjajočem se svetu« (Track Changes: Reflecting on a Transforming World), sta Ana Hofman in Mojca Kovačič v panelu Affect and atmospheres in the ethnographic betweenpredstavili referat z naslovom »Affective politics in a time of political exhaustion: a sonic view« in predstavili projekt GAP. Panel sta organizirali Deborah Kapchan (New York University) and Birgit Abels (Georg August University Göttingen), članici SIEF-ove Delovne skupine Telo, afekti, čuti in čustva (Working Group on Body, Affects, Senses, and Emotions (BASE)).

Več o panelu: https://nomadit.co.uk/conference/sief2019/p/7120

Projektna skupina se je ob tej priložnosti pridružila SIEF-ovi Delovni skupine in tudi sodelovala na sestanku.

Preberi več “14. kongres Mednarodne zveze za etnologijo in folkloro (SIEF)”

Tanja Petrović in Ana Hofman sta predstavili izsledke svoje raziskave na devetem srečanju International Association for Southeast European Antropology (InASEA), Zadar, 27–30. 9. 2018.

inasea.net/announcement-for-participants-of-9th-inasea-congress-in-zadar-croatia/