Poslušajte radijski pogovor o pesmi Bella Ciao, ki ga je naredil Ivan Bradin in Radio Rojc iz Pulja. O nastanku pesme, njenem starem in novem življenju ter političnem potencialu. V pogovoru so sodelovali muzikologinja Nuša Hauser, raziskovalec in glasbenik Dario Marušić, etnomuzikologinja Ana Hofman te ustanovitelj skupine “Kud Idijoti” Sale Veruda.
Emisija je nastala u sklopu projekta Radio na ledu u produkciji Udruge Kontakt i Radio Rojca.
Panel: Občutek moči – soničnost, političnost in afektivni režimi
Fizikalni vidiki glasbe in zvoka ali »vibracijske prakse«, kot pravi Nina Sun Eidsheim (2015), se vežejo na kontekstualizirano fizično izkušnjo, ki izzove afektivni odziv. Ta panel ponovno pregleda definicije »moči« (Walser 1993), v katerih moč izvira iz občutkov nadzora zvoka in premišlja, kako je lahko deljena fizična izkušnja različno občutena in kontekstualizirana skozi perspektivo teorij afekta (Hofman 2015, Massumi 2016) in študij zvoka (Cusick 2006, Daughtry 2015, Tausig 2019), s poudarkom na transformacijskem afektivnem potencialu zvočnega utelešenja (Eidsheim 2015, Hofman 2020, Cox 2016).
Posamezne predstavitve raziskujejo različne načine, na katere vibracijsko-akustične lastnosti glasu ustvarjajo vrste družbene angažiranosti na čustveno HEIGHTENED terenu. V vsaki študiji primera povezujemo kulturne odzive z »afektivnimi režimi«, ki so splošno opredeljeni kot pogosto prekrivajoče se in včasih nasprotujoče si logike kapitala, tehnološkega razvoja, urbanega prostora in upravljanja, ki oblikujejo zvočene razsežnosti sodobnega družbenega življenja (Mankekar in Gupta 2016; Navaro 2019). Obravnavanje afektivnih režimov kot sredstva za analizo nam omogoča, da v ospredje postavimo »telo, katerega telesne procese preoblikujeta logiki kapitala in tehnologije, skratka, ne le telo dela, ampak tudi telo čustev« (Mankekar in Gupta 2016, 38). Študije primerov si zamišljajo oder afektivnih režimov, ki jih vodijo prostorske akustične in utelešene zvočne prakse, in v različnih kontekstih – ekstremistična politika v metalu; afektivno kuriranje pri profesionalnem zborovskem petju; ter uporaba akustike v protestih in skandiranju – pokažejo, kako lahko zvok preplavi, spodkoplje in usmerja moč prek nadzorovanja čustev in utelešenih izkušenj. Te predstavitve predlagajo raaširitev definicije »moči«, kot osnovo za nove načine teoretizacije fizične izkušnje, povezane s političnim kineticizmom prek fizičnosti in afekta. Poleg tega, ob upoštevanju prekrivajočih se in včasih nasprotujočih si logik kapitala, tehnološkega razvoja, urbanega prostora in upravljanja, ki oblikujejo zvočene razsežnosti sodobnega družbenega življenja, raziskujejo komaj opazne razlike med biti močan in čutiti se močan.
Udeleženci:
Eugenia Siegel Conte, Univerza v Kaliforniji, Santa Barbara
Max Z. Jack, Humboldt-Universität zu Berlin
Jillian Fischer, Kalifornijska univerza, Santa Barbara
Diskusantka:
Ana Hofman, ZRC SAZU
Povzetek panela: Zakompliciranje »afektivnega dela« v etnomuzikologiji
Etnomuzikologi, ki jih vse bolj zanimajo tako afekti kot tudi oblike glasbenega dela, z izrazom »afektivno delo« označujejo čustvene razsežnosti tega, kar glasbeniki proizvajajo, ne glede na to, ali so za to plačani ali ne. Raziskave o »afektivnem« ali »nematerialnem« delu trdijo, da je produkcija subjektivnosti, zlasti s potrošnjo kulturnih produktov, kot je glasba, ključna za neoliberalno družbeno-ekonomsko organizacijo, kjer se plače služijo z afektivnim delovanjem.
Ta panel ponuja produktivno kritiko »afektivnega dela« in konceptov, na katerih temelji. Natančneje, pri določanju afektivnega dela kot edinstvene oblike dela izraz kaže na delitev med delom, ki vključuje misel in čutenje, ter delom, ki vključuje »samo« telesa, kar reproducira problematično pojmovanje kulture kot »nematerialne«. Poleg tega izraz zamegljuje možnost razprave o razmerju med dejanji, ki povzročajo občutke kot del družbenega pomena, in tistimi, ki (tudi) prinašajo dobiček. Vsaka od prezentacij obravnava odnose med afektom, delom in plačo.
Prva preučuje glasbene in osebne pripovedi o delovni etiki in nezadovoljstvu pandžabskih voznikov tovornjakov, in razkriva, kako vzorci kroženja materialnih dobrin določajo afektivne vzorce; druga se osredotoča na glasbo kot prosti čas skozi konceptualni okvir, ki preizprašuje paradigmo afektivnega dela v postsocialističnem kontekstu; tretji pa preučuje brazilske pogodbenike Spotifyja, katerih urejanje brendiranih seznamov predvajanja vznika iz njihove dolgoletne vpletenosti v neplačano, a izrazito afektivno glasbeno produkcijo. Celoten panel, vključno z diskutantom, ponuja, upamo, kritično razširitev novega prizorišča etnomuzikoloških raziskav.
Udeleženci:
Ana Hofman, ZRC SAZU
Nazaj v prosti čas: delo, razred in vsakdanje petje v postsocialističnem mestu
Davindar Singh, Univerza Harvard
Vožnja na delo: pandžabske pesmi o tovornjakih in etika »prizadetih« delovnih mest
Shannon Garland, Univerza v Kaliforniji, Merced
Delo ustvarjanja razpoloženja: Konkretno delo urejanja za Spotify
