Projekt “Glasba in politika v post-jugoslovanskem prostoru: k novi paradigmi političnosti glasbe na prelomu stoletij” raziskuje moč glasbe in zvoka v politični mobilizaciji, participaciji in ustvarjanju političnih skupnosti. Projektna skupina se bo osredotočila na odnos med glasbo, zvokom, občutki in afektom kot posebno močnim konceptualnim okvirjem za razumevanje zmožnosti glasbe in političnega delovanja danes. Skozi posebno kombinacijo teoretične in empirične raziskave, projekt prispeva k temeljni rekonfiguraciji razumevanja idej o političnem delovanju v 21. stoletju. Osrednji cilj projekta je pokazati, kako intenziteta senzorične izkušnje kolektivnega poslušanja in izvajanja glasbe omogoča posameznikom in skupinam, da delujejo kot politični subjekti. Teoretično projekt temelji v tako imenovenem »afektivnem obratu«, ki se je pojavil v zadnjih dvajsetih letih kot pomembno rastoče področje raziskovanja v številnih disciplinah, vključno s kulturno teorijo, filozofijo, politično teorijo, antropologijo in psihologijo.
Empirično je naš pristop umeščen v etnografsko tradicijo disciplin etnomuzikologije in antropologije, in poudarja nujen preplet teoretičnega diskurza z etnografskim raziskovanjem. Projektna skupina bo izvedla obširno etnografsko raziskavo kolektivnega izvajanja in poslušanja glasbe kot par excellence primerov produkcije političnega delovanja. Vendar pa študije primera niso omejene na eno samo nacionalno državo (Slovenijo), ampak se v izrazito regionalnem pristopu osredotočamo na območje nekdanje Jugoslavije. Polega tega zbrano gradivo vključuje vrsto drugih primerov kolektivnega poslušanja in izvajanja glasbe, ki jih lahko, kot poseben transnacionalni fenomen, opazujemo po vsem svetu. Ta material je ključen za tri osrednje teme, ki so povezane z razvijanjem novih pojmov političnega delovanja: 1) Politika glasbe onkraj identitete; 2) Politika idealizma in utopije; 3) Samoorganizacija in radikalni amaterizem.
Projekt Glasba in politika v post-jugoslovanskem prostoru: k novi paradigmi političnosti glasbe na prelomu stoletij, št. J6-9365 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
